Slovenija si zasluži biti prepoznana v svetu

K problemu prispeva grb Slovenije iz 1991, ki je bil ob osamosvojitvi predviden kot začasen, a kljub mnogim poskusom ni bil nikoli dokončan.

Na tej strani so enostavno razloženi razlogi in koraki za dokončanje jasnih, nedvomno slovenskih simbolov, ki bodo Sloveniji pomagali izstopati.

Zastave Slovenije in podobnih držav skupaj

Imamo problem zamenjave z drugimi državami

Začasna rešitev je bil grb iz 1991

Za osamosvojitev je Slovenija nujno potrebovala novo zastavo.

Na tradicionalno slovensko belo-modro-rdečo zastavo se je skupščina Republike Slovenije odločila postaviti nov grb, ki bo državno zastavo naredil unikatno.

Aprila 1991 so v časopisu objavili natečaj za oblikovanje grba, komisija pa je že naslednji mesec začela ocenjevati 87 prejetih predlogov za grb.

Natečaj je bil zaradi prekratkega roka neuspešen, saj noben izmed grbov ni bil dovolj likovno dodelan za prvo mesto.

Ker pa je za oblikovanje primernega grba pred osamosvojitvijo zmanjkalo časa, se je 22-članska komisija odločila odkupiti 4 predloge, drugo izbiro dodelati v začasen grb na slovenski zastavi, in ga dokončati naknadno.

Evolucija slovenske zastave od 1848 do danes

Ustavna podskupina je štiri dni pred izglasovanjem novih državnih simbolov ugotovila, da je za lažje naknadno dokončanje potrebno določiti začasnost grba, vendar je bila podskupina oktobra 1991 ukinjena.

Začasen grb je tako obstal v ustavi Republike Slovenije kot državni simbol, ki se nikoli ni dokončal, kot je bilo predvideno.

Trenutni grb ne rešuje problema neprepoznavnosti

Vseslovansko belo-modro-rdečo trobojnico danes poleg Slovenije uporablja še 5 drugih držav.

Primerjava slovenske zastave z zastavami drugih držav

Ravno zato naj bi unikaten grb slovensko zastavo razlikoval od ostalih, vendar je trenuten grb premajhen in preveč vizualno zapleten, da bi bil jasno viden.

Primerjava slovenskih zastav brez vetra in z vetrom
Brez vetra Z vetrom

Zaradi podobnosti zastav veliko ljudi po svetu Slovenijo zamenja za druge države, še posebej Rusijo, ki nima grba, in Slovaško, ki ima podobno ime. Tukaj je nekaj primerov:

  • Po ruskem napadu na Ukrajino je moral zaradi varnosti slovenski odpravnik poslov v Kijevu sneti slovensko zastavo pred veleposlaništvom.
  • Na obisku slovenskega predsednika v Romuniji je bila ob prihodu predvajana slovaška namesto slovenske državne himne.
  • Slovenskega predsednika vlade so na slovesnosti v Italiji predstavili kot predsednika vlade Slovaške.
  • Veleposlaništvi Slovenije in Slovaške si morata zaradi napačno naslovljene pošte redno izmenjevati pošiljke.

Podobne napačne predstavitve in zamenjave Slovenije z drugimi državami se vsako leto pojavljajo v medijih, športu in na mednarodnih dogodkih, kar kvari ugled in posledično priložnosti.

Rešitev za prepoznavnost je dokončanje državnih simbolov

Sistem dokončnih državnih simbolov – Grb 1.0

Najbolj unikaten simbol Slovenije je Triglav

Naša najvišja gora je bila leta 1744 prvič naslikana, leta 1934 pa upodobljena v stiliziranem simbolu na Plečnikovem kipu.

Znak Triglava ima močno prezenco kot simbol, hkrati pa je unikaten v našem geografskem prostoru, podobno kot švicarski križ, japonski krog ali rdeča zvezda.
Emil Kozole

Na začasnem grbu iz 1991 je Triglav upodobljen kot eden od štirih elementov.

Ker pa je za razliko od belo-modro-rdeče trobojnice Triglav unikaten vseslovenski simbol, bi z večjo in jasnejšo vlogo Triglava na zastavi Slovenija postala lažje prepoznavna.

Grb Slovenije s Triglavom je lahko jasen in viden

Pretekli poskusi dokončanja grba so bili neuspešni zaradi prevelikega odmika od začasnega grba, katerega smo se v 35 letih navadili.

Dokončan grb mora zato z majhnimi spremembami bolj jasno izpostaviti unikaten simbol Triglava, a za širšo podporo med ljudmi ostati čim bolj podoben začasnemu grbu.

  • Oblika ščita ostane enaka
  • Rdeča barva ostane na zastavi, ne na grbu
  • Zvezde Celjskih grofov dobijo vlogo na bolj primernem mestu, na grbih državnih funkcij
  • Simbola Triglava in vode ostaneta v isti obliki, na istem mestu
Primerjava simbolike začasnega in dokončnega grba
1 glaven in 1 sekundaren simbol 4 simboli brez jasne hierarhije
Grb mora biti jasno prepoznaven znak, ne pa strip, ki govori o tisočletni zgodovini.
dr. Božo Otorepec, zgodovinar

Tako kot si Triglav zasluži biti bolj viden v grbu, si grb zasluži biti bolj viden na zastavi.

S povečanjem grba na velikost, kot jo uporabljajo ostale države, postane bolj jasno prepoznaven. S postavitvijo na sredino postane bolj viden v vsakdanji uporabi.

#todo Slider: zastave Rusije, Slovenije, predlagane Slovenije in Slovaške — z vetrom in brez vetra.

Zastava Slovenije je lahko bolj uporabna

Predlog dokončane zastave Slovenije
Predlog dokončane zastave Slovenije

Zakon o državnih simbolih leta 1994 ni dobro definiral uporabe zastave, zato je trenutno prepovedano izobešanje zastave na vse načine, razen vodoravno, v razmerju 1:2.

To pomeni, da večina državnih inštitucij z navpičnim izobešanjem krši zakon. To pravno anomalijo se lahko enostavno reši z bolj natančnim definiranjem uporabe grba in zastave.

#todo Slider: navpična, pokončna in odrezana zastava — trenutno in predlagano.

Sprememba slovenske zastave je povsem realna in bi jo lahko izvedli s politično voljo in strokovno komisijo.
Aleksander Hribovšek, predstavnik Slovenije na svetovnih zastavoslovnih kongresih

Posamezni državni simboli so lahko povezani v sistem identitete

Poleg državnega grba in zastave, ki se pogosto pojavljata, imajo države tudi ostale državne simbole.

Dokončanje grba Slovenije je dobra priložnost za poenotenje celotnega sistema državne identitete z grbi in zastavami državnih in vojaških funkcij.

Primerjava sistema uporabe zvezd in barv
Predlog dokončnega sistema simbolov Trenutni sistem simbolov

Za dokončanje državnih simbolov je potrebna široka podpora med ljudmi

Pot do boljših državnih simbolov Slovenije je dolga, a možna

  1. 1848 Izbira belo-modro-rdeče trobojnice kot slovenske narodne zastave.
  2. 1934 Plečnikov simbol Triglava kot vseslovenskega znaka.
  3. 1991 Dodajanje začasnega grba in zastave v Ustavo Republike Slovenije in začetek uporabe državnih simbolov.
  4. 1994 Definiranje uporabe začasnega grba zastave in himne v zakonu o grbu, zastavi in himni.
  5. 2004 Poskus dokončanje grba Slovenije na javnem natečaju. Prva izbira je bila nagrajena, vendar ne uporabljena.
  6. 2026 Javna objava predloga za dokončanje grba Slovenije in začetek razprave.
  7. 20 Vložitev predloga za spremembo državnega grba, ki ga v Državni zbor lahko vložijo vlada, najmanj 20 poslancev Državnega zbora ali najmanj 30.000 volivcev.
  8. 20 Spremembo 6. člena Ustave Republike iz leta 1991, za kar je potrebnih 60 od 90 glasov v Državnem zboru.
  9. 20 Spremembo Zakona o grbu, zastavi in himni (ZGZH) iz leta 1994, za kar je potrebnih več kot 50 % navzočih poslancev pri glasovanju.

Za novo poglavje Slovenije je potrebna tvoja pomoč

Dokončan državni simbol potrebuje širšo družbeno podporo, ki se začne danes, s teboj.

Razpravljaj o državnih simbolih in deli svoje mnenje. Tako pomagaš ustvarjati usklajenost glede identitete.

Uporabljaj dokončane simbole fizično in na spletu, ali oblikuj svoje. Tako daješ gibanju vidnost.

Podpri dokončanje simbolov Slovenije z dodajanjem svojega imena na seznam. Tako omogočaš spremembe po uradni poti.